5. mednarodni festival gorniškega filma Domžale

10. - 14. April


Predstavitev

Za Vas, za gorske razglede, za tradicijo in kulturo … Za denar pač ne!

Živo se spominjam zadnje noči pred vstopom v divjo, previsno steno Baghiratija III. Noč, polna vprašanj, dvomov, strahu … A hkrati noč velike odločnosti, želje, predanosti in poguma. Pot v neznano je pomenila pot do skritih sanj. Podobni občutki me vedno znova spremljajo in ženejo med pripravami in tik pred vnovično otvoritvijo filmskega festivala. Peščica prijateljev, ljubiteljev alpinizma, narave, gorniških zanesenjakov in neumornih prostovoljcev je pred petimi leti prisluhnila ideji in se podala na filmsko odpravo. Navezani samo na filmski trak in opremljeni z jasno vizijo smo vstopili v prvenstveno smer, ki po petih letih vzpenjanja nosi ime 5. mednarodni festival gorniškega filma Domžale.
Tudi danes nas vodijo ideje, želja, ogromna predanost in predvsem veliko prostovoljnega dela. Bilo je mnogo neprespanih noči in skrbi, a projekt je stekel. In ko se vnovič, kot že  ničkolikokrat poprej, znajdeš pod ključnim mestom neznane smeri, je treba sprejeti izziv, preplezati detajl in doseči vrh – tega me je naučil alpinizem. Tudi adrenalina sem vajen iz alpinizma in prav adrenalin me je držal pokonci v ključnih in težkih situacijah pri postavljanju festivalskih temeljev. Tudi tveganja sem se v treh desetletjih osvajanja velikih sten navadil in slednje mi vsekakor pride prav, saj bi drugače na tej poti že obupal.
Tako, kot je v težki prvenstveni smeri po navadi malo velikih oprimkov in dobrega varovanja, ki zagotavljajo mirno in uspešno napredovanje proti vrhu, je tudi pri obsežnem projektu filmskega festivala vedno (pre)malo denarja. Velika zahvala, da festival še vedno napreduje v začrtani smeri, gre predvsem mojim sodelavcem, ki jih zanima le obstoj festivala in svojega pošteno opravljenega dela nikoli niso pogojevali s plačilom. Z vsakim naslednjim festivalom sem obljubljal, da bo bolje, da bomo uspeli zagotoviti zanesljiv finančni vir ter spodobno poplačali trud, pa žal ni bilo nikoli tako! Vsakič je nekaj prišlo vmes, letos pa nas je udarila še gospodarska kriza in veliko pokroviteljev je na vlogo s plemenitim poslanstvom pač odgovorilo v slogu recesije. Ob tem se iz srca zahvaljujem vsem pokroviteljem, ki so kljub težkim časom prepoznali nacionalni pomen in družbeno odgovornost našega cilja ter nas nesebično podprli na naši skupni poti.
Ob našem malem jubileju sem izjemno počaščen, ponosen in hvaležen predsedniku Republike Slovenije dr. Danilu Türku, ki je pod okriljem častnega pokroviteljstva festivalu gorniškega filma dodal neizbrisen pečat državnega pomena in s tem obrnil nov, pomemben list v bogati gorniški zgodovini naše države. Veseli me tudi dejstvo, da je festival vedno močneje povezan tudi s krovno planinsko organizacijo, Planinsko zvezo Slovenije.
Zakaj vse to? Marsikdo mi pravi, pa kaj se razdajaš in trošiš energijo s tem festivalom, oprimi se bolj koristnega dela … A da bi opustil vse to delo sedaj, ko smo z veliko truda in optimizma prišli do malega jubileja? Ne, saj ne gre za denar, s katerim sodobni svet vrednoti praktično vse! Gre za vas, gre za pripadnost, gre za plemenito poslanstvo, gre za kulturo in tradicijo, ki malo državo uvršča v sam vrh svetovnega gorništva in raziskovanja nekoristnega sveta. Gre tudi za prijatelje, ki so za ugled slovenskega alpinizma plačali visoko ceno in za vedno ostali v objemu gora.
V petih letih si je festival pridobil mednarodno veljavo in prepoznavnost ter postal član združenja International Alliance for Mountain Film. V lanskem letu smo tako že več kot 4000 ljudi preko velikega platna popeljali na razgledne vrhove in v drzne zgodbe gorske filmske umetnosti. Letos pa bo 5. mednarodni festival gorniškega filma Domžale v hramu slovenske kulture v petih dneh ponudil 32 ur izjemnih projekcij, ki so prispele kar iz 15 držav širom sveta. Na velikem platnu Linhartove in Kosovelove dvorane boste vnovič lahko začutili spokojnost tibetanskih pašnikov, se srečali z andskimi mitološkimi bitji, doživeli drzno solo plezanje brez varovanja, zgolj s padalom na ramenih, se podali na smučarsko odisejado na Antarktiko in se s "švicarskim strojem" v pičlih treh urah povzpeli preko Eigerjeve stene ter si premierno ogledali domač filmski poklon Sfingi, legendarni in strah vzbujajoči ter najbolj markantni ikoni severne triglavske stene. Seveda smo tudi letos na festival povabili ugledne predavatelje in verjamem, da vas bodo izvirne in doživete izpovedi dr. Iztoka Tomazina, Igorja Kollerja, Johna Porterja in Deana Potterja popeljale do novih zavedanj in percepcij prvinskega alpinizma in ekstremnih športnih podvigov. Letos pa smo prvič poskrbeli tudi za najmlajše, ki bodo skozi gorske pravljice, risanke in ustvarjanje srečali škrate, vile, velikane in druge junake gorskega domišljijskega sveta.

Dobrodošli torej na jubilejnem, 5. mednarodnem festivalu gorniškega filma Domžale!

Silvo Karo, direktor festivala  


O nas

Društvo za gorsko kulturo
Kamniška 13
SI-1230 Domžale

Tel: +386 (0)41 575 570
Fax: +386 (0)1 72 15 105

5. Mednarodni festival gorniških filmov Domžale
E-mail: info@imffd.com

Direktor festivala:
Silvo Karo

Sodelavci:
Tomo Burazin
Kaja Rojnik
Irena Cerar
Jure Gregorčič
Špela Šinigoj
Maja Apat
Mojca Volkar Trobevšek
Jure Pezdirc
Saša Roškar


Prijavljeni filmi

To leto je na 5. mednarodni festival gorniških filmov Domžale prispelo 72 filmov. Filmi v odebeljenem tisku so izbrani v tekmovalni program festivala.
 
DALEČ NA MORJE
SLOVENSKA AVANTURA 2010 
PRISANK 
ZWISCHEN GESTERN UND MORGEN - LEBEN IM GEBIRGE
EINER TRÄGT DES ANDEREN LAST
AZ ABR HAM BALATAR
NANGAPARBAT
RATUNEK NADCHODZI Z NIEBA
Z POKLADU SMIGLOWCA TOPR CZ.1
LA GRIFFE
UBERFLIEGER - DIE KUNST DES SKISPRINGENS
GENTE D ALPE 
PANAROMA 
TRAUM LEBEN
BLEED IN HELL  
OCEANES OF FEAR
DUSK TILL DAWN
RUPI DEL VINO
GRILOMENTARY
DIE HEBAMME - AUF LEBEN UND TOD
KUNST IM EIS
THE RIGHT OF MOTHER EARTH


DEMENCIA SENIL

MED NAMI

HOLLOW CAVES

BARVE ČUSTEV

NOVI VAL

NOVA DIMENZIJA

PINNACLE

PREROK

SFINGA

TOTEMPOLE

POSLEDNJI DRVAR

ANDSKI ČLOVEK

MOLITEV ZA VETRNEGA KONJA

DOLMA, TAM NA KONCU SVETA

GENEZA

JON, OBRNJEN PROTI VETRU

LEDENIK, NAJVEČJI UMETNIK

VODA, KI POGANJA KOLO

MOJA ZEMLJA

MONGOLIJA - V SENCI DŽINGISKANA

NARAVNI PARKI SLOVENIJE - SLOVENSKE ALPE: VISOKOGORSKI KRAS

NARAVNI PARKI SLOVENIJE - SLOVENSKE ALPE: SVET RASTLIN

DRUGA STRAN

POLARNI RAZISKOVALEC

POLETNA PAŠA

DIVJINA

OBČUTEK ZRAČNOSTI

TOA, HMONGŠKI JEZDEC

UKUKU – ČLOVEK MEDVED

POTOVANJE NA KONEC ZIME

ZAHOD NA VZHODU

ŽIVLJENJE GRE NAPREJ

ŠVICARSKI STROJ

ZADNJI KORAK: ANAPURNA

KANDČENDZENGA

HAUTE ROUTE ČEZ STRMINE

PO STOPINJAH FRISON-ROCHEJA

SIJOČI KAMEN

TOČKA BREZ POVRATKA

AUSTRALIS: ANTARKTIČNA SMUČARSKA ODISEJADA

PREČENJE PRELIVA

DOBRODOŠLI V SLOVENIJI – 26. SVETOVNO PRVENSTVO V GORSKIH TEKIH

LETETI ALI UMRETI

GNEZDO

RED BULL X-ALPS 2009

BLJIŽNICA

LEDENIK – ALPSKA LEGENDA

NAJDALJŠA POT

TRI, DVA, ENA


Žirija

Aldo Audisio

Aldo Audisio

Aldo Audisio (Italija) je direktor uglednega italijanskega narodnega gorniškega muzeja Museo Nazionale della Montagna iz Torina, ki velja za najpomembnejšo ustanovo na svetu s področja ohranjanja in promocije gorske kulture. Aldo Audiso je bil tudi eden izmed glavnih pobudnikov in promotorjev ustanovitve mednarodnega združenja festivalov gorniških filmov International Alliance for Mountain Film, ki ima svoj sedež v torinskem muzeju. V združenju opravlja funkcijo koordinatorja. Zaslužen je za realizacijo in objavo prvega gorniškega filmskega slovarja Mountain Film Dictionary, ki obsega več kot 4000 igranih filmov. Z leti je poskrbel tudi za vse bolj obsežno zgodovinsko zbirko v filmskem arhivu muzeja, ki je pridobila marsikatere zelo pomembne zapise gibljivih slik. Aldo Audisio je zagotovo eden največjih strokovnjakov s področja gorske kulture.


Igor Koller

Igor Koller

Igor Koller (Slovaška) je eden izmed najbolj uglednih in prepoznavnih alpinistov nekdanjega vzhodnega bloka, ki so sloveli kot izjemno drzni plezalci. Po poklicu je gradbeni inženir, a od leta 1989 dalje ustvarja v svobodnem poklicu kot alpinistični novinar in fotograf ter organizator športnih dogodkov. Med leti 2000 in 2007 je opravljal tudi funkcijo sekretarja Slovaškega alpinističnega društva JAMES, zadnja tri leta pa v tej organizaciji deluje kot predsednik. Kot fotograf in novinar redno objavlja prispevke v slovaškem dnevnem časopisju in v mnogih tujih specializiranih alpinističnih revijah. Fotografsko kariero je kar dvakrat kronal z zmago na prestižnem natečaju Milana Kriššáka. Je dolgoletni član vrhunske alpinistične ekipe TREK SPORT. V anale svetovnega alpinizma se je vpisal predvsem kot plezalec, ki je navdih in izzive iskal v novih, težkih smereh Dolomitov. Med njimi najbolj izstopa smer Riba v Marmoladi, ki je leta 1981 pomenila nov mejnik v skalnem plezanju.


Beno Hvala

Benjamin Hvala

Beno Hvala (Slovenija) je režiser in športni novinar, ki v Sloveniji zagotovo sodi med velika imena malega ekrana. Njegovo televizijsko kariero, ki se je na RTV Slovenija začela v petdesetih letih prejšnjega stoletja, so zaznamovali številni uspešni projekti, med katerimi še posebej izstopajo televizijski prenosi v živo s tekem svetovnega pokala v alpskem smučanju v Kranjski Gori (Vitranc) in na Pohorju (Zlata lisica) ter prenos največjega slovenskega športnega praznika – smučarskih poletov v Planici. Na televizijske ekrane je leta 1986 s prenosom v živo – sliko je zajemal iz kar petih kamer – spravil odmeven plezalski projekt Pajek pod previsom. V njem je z izjemnim režiserskim občutkom nazorno prikazal dramatičnost in težavnost prostega vzpona plezalcev v smeri Goba z oceno 7c, ki poteka preko previsne osapske stene.
Za svoje delo je prejel tri najpomembnejše nacionalne nagrade s področja kulture, športa in novinarstva – Prešernovo, Bloudkovo in Tomšičevo. V zasluženem pokoju še vedno ustvarjalno sodeluje pri televizijskih projektih, aktivno pa govori kar šest jezikov.


Tadej Golob

Tadej Golob

Tadej Golob (Slovenija) je priznan slovenski novinar, pisatelj in alpinist. Kot novinar je soustvarjal športni program na nacionalni televiziji ter urednikoval pri revijah Grif in Geo. Od leta 2002 sodeluje s slovensko izdajo Playboya, kjer blesti predvsem s svojimi obsežnimi in vedno zanimivi intervjuji. Zadnje čase postaja vse bolj poznan tudi kot pisatelj. Leta 2000 je napisal knjigo Z Everesta, ki opisuje alpinistično smučanje Dava Karničarja, potem pa je izdal še dve biografiji: Peter Vilfan in Zgodba iz prve roke (o pevcu Zoranu Predinu) ter napisal roman Svinjske nogice. Za slednjega je prejel kresnika, najbolj zaželeno literarno priznanje v državi. Alpinistično je aktiven že več kot dve desetletji. Poleg številnih prvenstvenih smeri v domačih gorah se lahko pohvali še z dvakratnim zimskim vzponom čez severno steno Eigerja in vzponoma na osemtisočaka Daulagiri in Everest.


John Porter

John Porter

John Porter (Velika Britanija), sicer rojen Američan, je prve plezalske gibe kot najstnik naredil v gorah White Mountains v Novem Hampshiru. Leta 1970 se je na univerzi Leeds pridružil skupini aktivistov, ki se je ukvarjala s plezalsko etiko, razvijala ''čisti'', kasnejši alpski slog plezanja in spodbujala mednarodno alpinistično partnerstvo. Leta 1977 je tako na vrhuncu hladne vojne kot zahodnjak z alpinisti vzhodnega bloka, Poljaki, preplezal severno steno Bandaka in južno steno Čangabanga. Porter velja za enega od pionirjev hitrih in težkih vzponov ter za plezalca, ki je med leti 1976 in 1986 skupaj s soplezalci, kot so Alex MacIntyre, Voytek Kurtyka in Alan Rouse, zaznamoval pomembno dobo mednarodnega in britanskega alpinizma. Zahodni greben Everesta pozimi, južna stena Anapurne in severozahodni greben K2 so ključni mejniki njegove bogate alpinistične kariere. Bil je dolgoletni direktor filmskega festivala Kendal Mountain Festival; danes pa je John Porter sekretar združenja Mountain Heritage Trust.