7. mednarodni festival gorniškega filma Domžale

15. - 19. April


Predstavitev


O nas

7. mednarodni festival gorniškega filma Domžale
Organizator: DRUŠTVO ZA GORSKO KULTURO
Kamniška 13 - 1230 DOMŽALE
Tel: +386 (0)41 575 570
E-mail: info@imffd.com

Direktor festivala:
Silvo Karo
Sodelavci:
Tomo Burazin
Maja Apat
Urška Henigman
Mojca Volkar Trobevšek
Rok Pezdirc
Manca Čujež


Prijavljeni filmi

To leto je na 7. mednarodni festival gorniških filmov Domžale prispelo 49 filmov. Filmi v odebeljenem tisku so izbrani v tekmovalni program festivala.

THE DANCE OF TIME
PRÍBEHY TATRANSKÝCH ŠTÍTOV
INSIDE THE TSINGY
PAR LES MONTAGNES
T(H)RIL(L)ER
GOLOBOV KANJON
SERGE AVIOTTE, THE ICEMAN
BEARDED VULTURES OF THE ALPS
BUZKASHI!
CRNA KRALJICA
NA POTI NA KRIM
THE SEARCH FOR INSPIRATION - ALEXANDRE DESCHAUMES, ETHEREAL PHOTOGRAPHS
LA PRIMAVERA
KURT AND THE CHAIR LIFT
BOTULIN 8C+


NE TAKO DALEČ

NANGA PARBAT - GOLA GORA

AURORA POLARIS

DIREKTNA BAVARSKA

LETALSKA DRUŽBA HANUMAN: LET NAD EVERESTOM

GRENLANDSKE PODGANE

AUTANA

TEŽAVE V VENEZUELSKI DŽUNGLI

HONNOLD 3.0

SEZONA

SKRIVNOST 8C

DIVJI

PEŠČENJAK

NA POGLED

ODISEJADA STARE SMERI

SKALNO PLEZANJE V BISOTUNU

ČLOVEK PTIČ: PRVE SANJE O LETENJU

VRVOHODEC V MESEČINI

ZLATI TEPTAČI

PROSTO - BASE JUMP V RIGLOSU

POTOVANJE

GORSKI TEKAČI

UBIJAJOČA LEPOTA

BI SE RADI PELJALI?

T(H)RIL(L)ER

ODPRAVA NA SVALBARD

POGUMNO DO ORJAŠKIH ČEBEL

V OBJEMU HIMALAJE

BERNARD BOVET STAREC S KAMERO

VAS DALEČ OD VSEGA

ZIMSKA SVETLOBA

IZ OSRČJA BALKANA - V ISKANJU RISA

ŽIVLJENJE JE

DOLINA SOČE

NAFTNO POLJE


Žirija

ŠPELA KUCLAR

Špela Kuclar je znana scenaristka, režiserka, pisateljica in pesnica. V času študija na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je posnela dva dokumentarna in dva igrana filma. Dokumentarni film Bajazid – Človek bomba je prejel študentsko Badjurovo nagrado in posebno nagrado na festivalu v Celovcu. Leta 1996 je končala študij filmske in televizijske režije in na TV Slovenija ustvarila mladinsko oddajo Na Liniji. Od takrat je stalna sodelavka Televizije Slovenija. V dokumentarnem in izobraževalnem programu je posnela veliko dokumentarnih filmov. Hribovska saga je bil v Moskvi nagrajen dokumentarni film o alpinistični družini Karničar. Njen prvi celovečerni film Življenje kot v filmu je nastal v mladinskem programu TV Slovenija. Poleg režije različnih televizijskih oddaj se ukvarja z dokumentarnimi projekti, urednikovanjem oddaj ter pisanjem poezije in proze.


PIERRE SIMONI

Pierre Simoni (1932) je švicarski državljan, rojen očetu italijanskega in materi švicarskega rodu. Študiral je v Italiji in Švici. Najprej se je ukvarjal z oglaševanjem, potem pa je leta 1964 nepričakovano dobil priložnost in se zaposlil na televiziji Romanske Švice (ki oddaja v francoščini) s sedežem v Ženevi, kjer je ostal do leta 1997, ko se je upokojil. Bil je urednik številnih oddaj na regionalni ravni. Leta 1970 je zasnoval oddajo o alpinizmu, naravi in gorah Chronique Montagne, ki je ostala na sporedu kar dvanajst let. Kasneje je na nacionalni ravni urejal oddaje o ljudski glasbi. Od ustanovitve mednarodnega filmskega festivala gorniškega filma v Diableretsu (1969) je sodeloval sprva kot strokovni sodelavec, nato podpredsednik, v letih med 1981 in 2001 pa kot umetniški direktor. Je ustanovni član leta 2000 nastalega Mednarodnega združenja za filme z gorniško tematiko – Alliance Internationale Pour le Film de Montagne.


NEDA PODERGAJS

Neda Podergajs se z alpinizmom aktivno ukvarja že več kot dvanajst let. Opravila je številne vzpone v Alpah in po svetu, vključno z nekaj prvenstvenimi. Prejemnica več nagrad Planinske zveze Slovenije za posebne dosežke v alpinizmu je v preteklosti že sodelovala z Mednarodnim festivalom gorniškega filma Domžale kot prevajalka. Navdušena zbirateljica in bralka alpinistične literature je tudi predavateljica. Kadar ne išče novih plezalnih možnosti, zasleduje nove investicijske priložnosti. Magistrirala je namreč iz poslovnih ved na Duke University in trenutno upravlja s premoženjem Zavarovalnice Triglav.


MATJAŽ ŽBONTAR

Matjaž Žbontar (1950) je po končani pomorski šoli v Piranu in dvoletni plovbi na liniji okoli sveta študiral arhitekturo in na filmski akademiji v Ljubljani. Dvakratni zmagovalec Male Pule (MAFAF) je v zgodnjih sedemdesetih letih študij nadaljeval na filmski akademiji v Zagrebu. V 80. letih je šest let živel in snemal dokumentarne filme v Boliviji. Od leta 1986 živi in ustvarja v Ljubljani in na Krasu. Leta 1995 je osnoval svoje produkcijsko podjetje Fatamorgana d. o. o. V 40 letih dela je posnel številne dokumentarne filme doma in v tujini. V koprodukciji s TV Slovenija so nastala dela s kulturno umetniškega področja s poudarkom na pomembnih Slovencih in njihovih delih (Lojze Spacal, Zoran Kržišnik, Negovan Nemec, Stanislav Škrabec, Viktor Sulčič …) Ti dokumentarci so bili predvajani na nacionalni televiziji. Naredil je tudi promocijske filme o Sloveniji in o Ljubljani. Trenutno je v delu igrano-dokumentarni film o Ivanu Bolletu, anonimnem avtorju, ki je v 30. letih snemal prve dokumentarne in igrane filme z gorniško tematiko pri nas.


ANDREJ ŠTREMFELJ

Legendarni slovenski alpinist se je že kot najstnik zapisal goram in stenam – pri dvajsetih je prvič stal na vrhu osemtisočaka (Gašerbrum 1), pri dvaindvajsetih pa že na Everestu. Sledile so odprave na Lotse, Daulagiri, Broad Peak in Gašerbrum 2, Šiša Pangmo in ponovno Everest, kjer sta z ženo Marijo postala prvi zakonski par na najvišji točki Zemlje. Vrhunec svojega mojstrstva je izrazil leta 1991, ko je za tehnično težak vzpon na alpski način na Južno Kangčendzengo po južnem razu skupaj z Markom Prezljem dobil zlati cepin. Sledile so uspešne odprave na Menlungtse, v Severno Ameriko, v Patagonijo, na še en »družinski« osemtisočak, Čo Oju, in potem še preko severne stene na Gjačung Kang. Še vedno zelo aktiven Andrej, družinski oče, mož in učitelj športne vzgoje, je ostal preprost, mladostno zagnan in poln idej za prihodnje alpinistične izzive. Leta 2009 je bil predsednik mednarodne žirije za izbor nagrade zlati cepin v Chamonixu, bil pa je tudi že član žirije na IMFFD, ki je izbirala najboljši film po izboru PZS.