ČOPOV STEBER - PRVIČ POZIMI
Nazaj
Slovenija / 2012 / 60'
multivizija, pripoveduje Anton Sazonov - Tonač
ČOPOV STEBER – PRVIČ (junij 1945)
Triglavska stena je konec junija 1945 dobila smer, ki bo vedno kraljevala stenam naših gora, slovenski narod pa je tedaj dobil legendo za vse čase. Ustvarila sta jo Pavla Jesih (1901– 1976) in Joža Čop (1893–1975). S Pavlo je slovenski ženski alpinizem v predvojnem času segel v svetovni vrh, Joža pa je bil v tem času vodilna osebnost slovenskega alpinizma.
ČOPOV STEBER – PRVIČ POZIMI (februar 1968)
Prvi »zimski Čop« je doslej najdaljša in najtrša zgodba v naših stenah, obenem pa je to tudi eno najlepših dejanj slovenske gorske reševalne službe. Sedemdeset reševalcev iz vse Slovenije se je zgrnilo v plazovite triglavske strmine, kjer je pet dni neusmiljeno snežilo, a trije alpinisti so kljub temu po osmih dneh presrečni zavriskali vrh stene. To so bili Stane Belak - Šrauf (1940–1995), Aleš Kunaver (1935–1984) in Anton Sazonov - Tonač (1937).
Čopov steber v zimi 1968 je bil veliki finale Triglavske stene in uvod v glasbo himalajskih sten. Ravno plezalci iz »zimskega Čopa« so v pionirskem obdobju slovenskega himalajizma odigrali odločilno vlogo. Stane Belak - Šrauf je bil prvi Slovenec na vrhu prvega slovenskega osemtisočaka (Makalu 1975), štiri leta pozneje (1979) pa je stal na vrhu Everesta. Aleš Kunaver je vodil šest odprav, na katerih so naši alpinisti v petnajstih letih (Trisul 1960–Makalu 1975) iz himalajskih začetnikov zrasli v najboljše alpinistično moštvo na svetu. Ta dosežek v svetovni zgodovini alpinizma nima primerjave.
Danes tri prvenstvene smeri na tretji Zemljin pol (Makalu-Everest-Lhotse) nosijo slovenska imena. V domačih stenah pa bo legendarni Čopov steber večno pripovedoval zgodbo o tovarištvu, požrtvovalnosti in vzdržljivosti svojih prvopristopnikov.
Anton Sazonov - Tonač je gorski reševalec in gorski vodnik, bil je član šestih odprav v tuja gorstva in vodja odprave v zahodno steno Trisula in na Spitzberge.
