8. mednarodni festival gorniškega filma Domžale

24. - 28. Februar


Predstavitev

Dragi ljubitelji gora,
spet smo pred vami, z novo kolekcijo gorniške kulture »8. IMFFD«.


Pust, leden, deževen in še olimpijski je letošnji februar. Olimpijci se borijo za medalje, večina Slovencev pa za elektriko, da bomo videli in slišali do Sočija. Peščica zagnancev pa se nas drenja v »poslovnih prostorih« na Google drivu, kjer končujemo »kolekcijo 8. IMFFD« za zadnji februarski teden. Ko bodo ob Črnem morju ugasnili olimpijski ogenj, bomo mi prižgali 8. festivalsko svečko.

Petdeset ur programa, šest lokacij, štiriinštirideset filmov v tekmovalnem sporedu, šest v retrospektivi, štiri predavanja, razstava, gledališka predstava, izbor alpinista in plezalca leta … Vse to nas čaka v pestrem festivalskem tednu!
Na filmskih platnih bodo spregovorili Leo Dickinson, Pierre Mazeaud in Elizabeth Hawley – ljudje, ki so beležili in ustvarjali zgodovino alpinizma. Iskali bomo perzijskega in snežnega leoparda, sledili vrnitvi orlov iz Norveške na Irsko ter skozi kamero zakoncev Lapied opazovali parjenje gamsov in kozorogov v pogorju Grand Paradiso. Visoko v Ande bomo spremljali Baltazarja, zadnjega trgovca z ledom, ki že več kot petdeset let nosi led izpod gore Chimborazu v dolino. S pasjo vprego bomo potovali z neustrašno inuitsko šamanko Navarana od Baffinovih otokov do Grenlandije in spremljali vsakdanjik Carla Jenala, najstarejšega švicarskega kmeta, ki bo letos dopolnil sto let. Priča bomo pravi indijski poroki, ko Hariju oče izbere nevesto, a iznajdljivi bodoči ženin izbrska njen telefon, da se imata čas zaljubiti, preden se bosta na dan poroke prvič videla. Kako postaviti zavetišče na višini več kot 3800 metrov, ki je ekološko, samozadostno, povrhu vsega pa še lepo zgleda? Načrt je v francoskem dokumentarnem filmu Nova koča na Mont Blancu – zavetišče Gouter. 28. novembra leta 1979 na Antarktiki sredi belega dne strmoglavi letalo letalske družbe Air New Zeland z 257 potniki, skozi film spremljamo enajst policistov, ki so poslani na kraj dogodka. Potovali bomo tudi na sever k mladima pustolovcema Ingeju in Jomu, ki preživita devet mesecev mrzle norveške zime v odmaknjenem in nenaseljenem zalivu arktičnega otoka, in videli, zakaj ob tem neizmerno uživata. Za piko na i pa ponujamo še dobro mero plezanja, začinjenega z adrenalinom in še mnogo več …

Filmi, ki bodo tekli s šumom in malo počasneje, imajo spoštljive letnice nastanka. Najstarejši je iz leta 1901, v katerem možje s klobuki in dolgimi cepini plezajo na vrh Matterhorna. Leta 1930 je nastal film Vihar na Montblancu, kjer v glavni ženski vlogi nastopa Leni Riefenstahl, kamera pa je iz visoke nemške filmske šole Arnolda Fancka. Fanck je imel prav gotovo velik vpliv na razvoj produkcije gorniškega filma tudi na slovenskem. Le dve leti kasneje so v naših gorah nastali filmi V kraljestvu zlatoroga, Triglavske strmine in skoraj neznan film Ivana Bolleta Vihar na Kočni. V tistih časih je bila zelo podjetna tudi Pavla Jesih, odlična alpinistka in lastnica verige kinematografov pred drugo svetovno vojno. Njen vzpon in padec Pavla nad prepadom bomo gledali v Slovenskem mladinskem gledališču. Film Steber je obelisk Joži Čopu in Pavli Jesih, po katerem se povzpneta še utrujena od vojne leta 1945. V dobro voljo pa nas bo popeljal večni Kekec iz leta 1951.

Prisluhnili bomo ljudem, ki so ustvarjali in pisali zgodovino alpinizma. Michael Kennedy je počel oboje. Kako so "kremeniti Slovenci" v gojzarjih na nogah in z bazooko joe v ustih leta 1973 plezali čez  El Capitan, bo povedal večni mladenič Janez Dovžan. Kaj je manjkalo odpravi na Anapurano II (7937 m) leta 1969, da si ni zaslužila knjige (morda 63 metrov?), bo razkril Mikec Drašlar. Vse to in še več boste izvedeli od naših predavateljev, ki bodo tudi letos navdihovali vedoželjno občinstvo.

Prisrčno vabljeni, festivalsko platno je odprto!

Silvo Karo
direktor festivala


O nas

8. mednarodni festival gorniškega filma Domžale
Organizator:
DRUŠTVO ZA GORSKO KULTURO
Kamniška 13 - 1230 DOMŽALE
Tel: +386 (0)41 575 570
E-mail: info@imffd.com

Ekipa:
Silvo Karo
Tomo Burazin
Maja Apat
Urška Henigman
Rok Pezdirc
Manca Čujež
Tadeja Pungerčar
Jan Karo
Mojca Volkar Trobevšek
Tjaša Štrbenk


Prijavljeni filmi

To leto je na 8. mednarodni festival gorniških filmov Domžale prispelo 65 filmov. Filmi v odebeljenem tisku so izbrani v tekmovalni program festivala.

“Our train” - 100 years railway in Surselva
A day push the other
Beyond the Gates of Phu
Blind Trust
Dies irae, day of wrath
From hunters and hunted
Helen's Cry
Ray of Gratitude
Ready to fly
Rooted in the Wind
Roots and Wings
Roraima - Climbers of The Lost World
The Hunter
The Alps
The Water Tower
Valhalla
Vanescha - the longer you stay, the longer you will want to stay
Vera
Walk with me now
Let´s Go Get Small
Karim, non stop
V objemu gora


JEKLENA VOLJA

VISOKA NAPETOST

MIRA MARKO

PIERRE MAZEAUD, STENE ŽIVLJENJA

ZADNJI VELIKI VZPON

VRH

STOPINJE NA GREBENU

LEO DICKINSON - PORTRET

OVCE IN PLEZANJE

PROJEKT PETZL: KITAJSKA

ŠIROKE POČI

ESENCA

VROČA PUNCA

VERJAMEM V SANJE

KUBA JE ZAKON

TEŽKO, TEŽKO

URESNIČENE SANJE

PROJEKT PETZL: ARGENTINA

UČITELJ

FANT, KI LETI

DONEČA TIŠINA

SIMFONIJA ZA ADRENALIN - BEAUTY EXTREME SLOVENIJA

ARKTIČNE SANJE

DIRKA PASJIH VPREG

VDIH DRUGEGA

SEVERNO OD SONCA

ALKIMIJA

EREBUS: GORSKA OPERACIJA

KRONISTKA HIMALAJE

ISKANJE PERZIJSKEGA LEOPARDA

HARI SE POROČI

CESTA V PRIHODNOST

TOČKA IZGINOTJA

NOVA KOČA NA MONT BLANCU: ZAVETIŠČE GOUTER

PUR FOREVER - KMET ZA VEDNO

RDEČA REKA

TISOČ IN ENA SLED

VRNITEV ORLOV

TRIGLAV - VIŠE OD PLANINE

ZADNJI TRGOVEC Z LEDOM

MANI, SKRITA DOLINA SREČE NA RAZPOTJU

DRUGO ŽIVLJENJE MACESNA

VIGIA

NA SLEDI SNEŽNEMU LEOPARDU


Žirija

BERNADETTE MCDONALD

Bernadette McDonald

Bernadette McDonald je mednarodno priznana avtorica gorniške literature, predvsem knjig o alpinizmu in gorski kulturi. Med najbolj znana dela spadajo Freedom Climbers (Rocky Mountain Books, 2011), Tomaž Humar (Random House UK, 2008), Brotherhood of the Rope: the Biography of Charles Houston (The Mountaineers Books, 2007) in I’ll Call You in Kathmandu: the Elizabeth Hawley Story (The Mountaineers Books, 2005). Za svoje delo je bila večkrat nagrajena doma in v tujini. Prejela je največje nagrade v svetu gorniške literature, med njimi Boardman-Taskerjevo nagrado, italijansko nagrado za gorniško literaturo ITAS, veliko nagrado za knjižno delo v kanadskem Banffu, kar trikrat indijsko nagrado Kekoo Naoroji itd. Po vsem svetu so jo počastili tudi s častnimi članstvi v gorniških klubih (Kanada, ZDA, Indija, Poljska …) in s številnimi nagradami za življenjsko delo. Kar dvajset let je bila direktorica gorniškega festivala v Banffu in podpredsednica Gorniškega centra v Banffu, kjer je skrbela predvsem za razvoj gorske kulture. Zadnja leta veliko predava po fakultetah, muzejih, festivalih in kulturnih ustanovah po vsem svetu. Prosti čas še vedno najraje preživlja med plezanjem, turnim smučanjem in pohajkovanjem po gorah.


MATJAŽ POGRAJC

Matjaž Pograjc

Matjaž Pograjc bo star skoraj petdeset let. Prvih petindvajset let je bil državljan Jugoslavije. Prvih petindvajset let je bral, igral nogomet in pisal programe za računalnike. Ni postal pesnik, niti nogometaš in ne računalničar, samo odrasel je. Drugih petindvajset let je postal državljan Slovenije. Izšolal se je za gledališkega režiserja, se poročil, zasadil dva otroka, zakopal drevo in ni napisal knjige. Želel je spremeniti gledališče v film, film v pesem in pesem v življenje. S svojimi predstavami je obiskal 500 mest, 50 držav in pet kontinentov. Živel je, da bi bil dober in ne slaven. Naslednjih petindvajset let želi postati državljan sveta. Hoče plezati, smučati, kolesariti in loviti ribe. Če mu bo ostalo kaj časa, bo še vedno delal teater, če ne, pa vsaj cirkus v kulturni politiki. Zadnjih petindvajset let ga ne bo. Šel bo med hribe, bele kakor sloni, se tam naučil prešteti zvezde, stehtati sonce in postati državljan neba. Bolje umreti nesrečen in drugačen kot pa srečen in neumen. Pri stotih se bo spet rodil. Kot ptič. Da bo lahko od zgoraj packal po vaših glavah.


MICHAEL KENNEDY

Michael Kennedy

Michael Kennedy je v zadnjih štiridesetih letih navdih iskal v gorah in ga vedno znova našel. Pri šestdesetih je še vedno aktiven plezalec, gorski kolesar in smučar. Znan je predvsem kot začetnik zimskega alpinizma in zahtevnega tehničnega lednega plezanja v sedemdesetih letih v Koloradu. Uspešno alpinistično pot je nadaljeval na Aljaski in v Himalaji. Svojo poklicno pot je kot uspešen fotograf in pisec že davnega leta 1974 kot publicist in urednik začel pri mednarodno priznani reviji Climbing, kjer je delal vse do leta 1998. Med letoma 1988 in 1997, ko je bil lastnik revije, je ta postala neverjetno uspešna in prodajana publikacija po celem svetu. Po daljšem premoru je leta 2009 postal glavni urednik revije Alpinist, kjer je delal vse do leta 2012. Dejaven je bil tudi kot svetovalec in razvijalec pri nekaterih največjih proizvajalcih gorniške opreme, proslavil pa se je tudi v svetu menedžmenta.
Kot izkušen alpinist je bil več let tudi med vodilnimi kadri plezalske neprofitne odvetniške organizacije Access Fund v ameriškem Boulderju. Danes je njen častni član. Dejaven je bil tudi na področju gorniškega izobraževanja (Colorado Rocky Mountain School), še danes pa je kot prostovoljec član mnogih lokalnih in nacionalnih združenj. Z ženo Julie živi v Carbondalu v Koloradu, njun ponos pa je predvsem triindvajsetletni sin Hayden, ki je tudi odličen, uspešen in znan plezalec.


MIRE STEINBUCH

Mire Steinbuch

Mire Steinbuch, rojen Ljubljančan, je predmetni učitelj angleščine in srbohrvaščine, vendar ni nikoli poučeval. Delal je kot tiskar, računalniški programer, novinar in prevajalec. Je dolgoletni sodelavec Planinskega vestnika, lani je postal član uredniškega odbora. Objavljal je v revijah Alpinistični razgledi, Grif, Gea in Magazin. Prevedel je dve knjigi, Nevarna igra (Deep Play) Paula Pritcharda in Pogled z Monte Visa (In Monte Viso's Horizon) Willa McLewina. Napisal je Angleško-slovenski plezalski slovarček. Je vnet ljubiteljski fotograf, razstavljal je na klubskih in samostojnih razstavah. Pleza od leta 1986. Pravi, da je največji dosežek njegovega rekreativnega alpinizma, da je po dveh padcih med plezanjem v gorah v spremstvu prijatelja sam sestopil v dolino. Prvič z zlomljeno roko in nekaj manjšimi poškodbami, drugič z zlomljeno nogo. Po tretjem padcu pred sedmimi leti to ni bilo mogoče, zato ga je v bolnišnico transportiral helikopter. Od tedaj pleza le s svedrovci opremljene smeri.


ROMAN BENET

Roman Benet

Roman Benet je doma iz majhne vasice Fusine pod Mangartsko skupino. Z alpinizmom se ukvarja že tri desetletja. Po začetkih v domačih Julijcih, Dolomitih in Zahodnih Alpah je prišla prva odprava v Južno Ameriko, nato Himalaja. Zadnjih petnajst let skupaj z ženo Nives Meroi osvajata osemtisočake. V alpskem slogu, brez dodatnega kisika in višinskih nosačev sta jih osvojila kar enajst. To je terjalo kar nekaj poizkusov in osemnajst odprav v Himalajo in Karakorum. Roman Benet je Slovenec z do sedaj največ preplezanimi osemtisočaki. Med številnimi uspešnimi vzponi v Andih, Himalaji in Karakorumu, je bil najbolj odmeven njun podvig v letu 2003, ko sta v dvajsetih dneh stopila na vrhove treh od štirinajstih najvišjih vrhov sveta (Gašerbrum II, Gašerbrum I in Broad Peak). Njuna naveza je bila druga na svetu, ki ji je tak podvig uspel, Nives pa je prva ženska v zgodovini plezanja, ki je to uresničila.
Še vedno pleza v vseh letnih časih in ostaja v stiku in sožitju z naravo. Ukvarja se tudi s snemanjem in montažo filmov, ki pripovedujejo od odpravah na osemtisočake. Zaradi bogatih izkušenj in smisla za pripovedovanje zgodb ga je italijanska televizija RAI povabila k sodelovanju pri dokumentarnih oddajah o gorah in naravi.